NOVO:
Podane pobude in predlogi v zvezi z Osnutkom sprememb in dopolnitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (29. oktober, pdf, 45 kb). Ministrstvo za javno upravo je pripravilo osnutek predloga sprememb in dopolnitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ) in ga dalo v javno razpravo do 29.10.2009. Pripombe oz. komentarje na zakon lahko vpišete v spodnji obrazec najkasneje do 26.10.2009. PIC jih bo v okviru projekta »NVO v procesu odločanja«, ki ga sofinancira TRUST za civilno družbo v Srednji in Vzhodni Evropi, zbral, uredil, ustrezno argumentiral in poslal na MJU. Če želite, pa lahko komentarje pošljete neposredno na Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript. .
Osnutek predloga je v word formatu dostopen na spletni strani Ministrstva za javno upravo
Ne glede na dejstvo, da se je ZDIJZ v praksi uspešno uveljavil, so se v večletni praksi odločanja na prvi (organi) in drugi stopnji (Informacijski pooblaščenec) ter v upravnem sporu (Upravno sodišče RS) pokazale določene pomanjkljivosti pravne ureditve tako v materialno pravnem kot tudi v procesno pravnem smislu. Predlagane spremembe se tako v procesnopravnem nanašajo na pritožbe zoper odločitev o stroških, ureditev stranskega udeleženca v upravnem postopku in strank v upravnem sporu. Materialne določbe prinašajo razširitev izjem od dostopa do informacij, ureditev dostopa do avtorskih dokumentov itd.
Vljudno vabljeni k posredovanju komentarjev!
Objavi na
Število prikazov: 2060
Komentarji na osnutek (7)
RSS komentarjev...
Vljudno vabljeni k posredovanju komentarjev in pripomb na predlog Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (ZDIJZ-C).
Komentarje objavite tako, da v okno "Napišite komentar" vnesete vaše podatke in besedilo komentarja. Komentar objavite s klikom na Objavi komentar.
Simon Delakorda
Komentarje objavite tako, da v okno "Napišite komentar" vnesete vaše podatke in besedilo komentarja. Komentar objavite s klikom na Objavi komentar.
Simon Delakorda
,
oktober 09, 2009
-
- +0
-
-
...
Spoštovani,
Imamo izkušnje z upravnim sporom, ki smo ga sprožili po tistem, ko smo izčrpali vse možnosti, da bi se lahko osebno pogovorili z državnim organom. Državni organi namreč se pogosto sploh ne odzivajo na prošnje, razlage subjektov zasebnega prava. Takšna je naša izkušnja. Napram subjektom zasebnega prava so državni organi v samem začetku v dosti boljšem položaju. Mnenja smo, da bi možnost oporekanja odločitvam pooblaščenca, če bi jo dali organom javne uprave, naredila upravne spore brezpredmetne, saj bi se razrešitev spora še bolj oddaljila. Odločitve javnih organov so že tako ali tako brez možnosti pritožbe...
Z načrtovanmi spremembami zakona bi bila demokracija še bolj načeta, dražvljani pa bi bili še bolj na milost in nemilost prepšruščeni havnim organom, še bolj bi se znašli na rzaličnih bregovih. Domnevamo. da ima javni upravni organ že v samem postopku veliko možnosti, da dokaže pravilnost vsojega postopanja in odločitev.
Imamo izkušnje z upravnim sporom, ki smo ga sprožili po tistem, ko smo izčrpali vse možnosti, da bi se lahko osebno pogovorili z državnim organom. Državni organi namreč se pogosto sploh ne odzivajo na prošnje, razlage subjektov zasebnega prava. Takšna je naša izkušnja. Napram subjektom zasebnega prava so državni organi v samem začetku v dosti boljšem položaju. Mnenja smo, da bi možnost oporekanja odločitvam pooblaščenca, če bi jo dali organom javne uprave, naredila upravne spore brezpredmetne, saj bi se razrešitev spora še bolj oddaljila. Odločitve javnih organov so že tako ali tako brez možnosti pritožbe...
Z načrtovanmi spremembami zakona bi bila demokracija še bolj načeta, dražvljani pa bi bili še bolj na milost in nemilost prepšruščeni havnim organom, še bolj bi se znašli na rzaličnih bregovih. Domnevamo. da ima javni upravni organ že v samem postopku veliko možnosti, da dokaže pravilnost vsojega postopanja in odločitev.
,
oktober 12, 2009
-
- +2
-
-
...
Spoštovana Dušana,
predlagane spremembe ZDIJZ sledijo vasi razlagi in odpravljajo anomalijo, ki se je pojavila v Zakonu o informacijskem pooblascencuv zvezi z 31. členom ZDIJZ, ki daje moznost upravnega spora tudi drzavni organom (zavezancem). Spremembe izhajajo iz temelja upravnega spora, kjer gre za odnos zasebnopravni subjekt - javni organ. Predlog sprememb moznost upravnega spora zaveznacem odpravlja. Skratka, ker je do podobnega sklepa kot vi prisel tudi predlagatelj, lahko na podlagi vasega komentarja samo pozdravimo njegovo odlocitev in izrazimo strinjanje.
predlagane spremembe ZDIJZ sledijo vasi razlagi in odpravljajo anomalijo, ki se je pojavila v Zakonu o informacijskem pooblascencuv zvezi z 31. členom ZDIJZ, ki daje moznost upravnega spora tudi drzavni organom (zavezancem). Spremembe izhajajo iz temelja upravnega spora, kjer gre za odnos zasebnopravni subjekt - javni organ. Predlog sprememb moznost upravnega spora zaveznacem odpravlja. Skratka, ker je do podobnega sklepa kot vi prisel tudi predlagatelj, lahko na podlagi vasega komentarja samo pozdravimo njegovo odlocitev in izrazimo strinjanje.
,
oktober 13, 2009
-
- +2
-
-
...
"Mirovni inštitut je pripombe in predloge glede osnutka Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o dostopu do informacij javnega značaja poslal Ministrstvu za javno upravo na e-pošto
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
'>
Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Če ga želite videti, omogočite Javascript.
16. 10. 2009. Zdaj smo zasledili tudi možnost komentiranja na platformu sodeluj.net ter naše komentarje pošiljamo tudi po tej poti."
Spoštovani,
oglašamo se kot nevladna organizacija, ki je v času sprejemanja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2003 povezovala skupino nevladnih organizacij in posameznikov, ki je s predlogi in pripombami sodelovala v javni razpravi in z amanadmaji na takratni predlog zakona prispevala k sprejemanju določil, ki naj bi zagotovila čim bolj odprto delovanje javnega sektorja v Sloveniji.
V skupino so bili vključeni naslednje organizacije in posamezniki: Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), Alcedo-Zavod za kulturni in trajnostni razvoj, REC-Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Umanotera-Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, VITRA, Center za uravnotežen razvoj iz Cerknice, Gaja-Združenje za uravnotežen razvoj iz Maribora, Albin Keuc, član Slovenskega sveta za trajnostni razvoj, Jernej Rovšek, dr. Sandra Bašić Hrvatin in mag. Zoran Medved.
Glede na doseženo ureditev, ki je pozneje dograjena z določili o ponovni uporabi informacij javnega značaja ter z Zakonom o informacijskem pooblaščencu, ne vidimo razloge, da bi sedanjo ureditev dostopa do informacij javnega značaja krčili s številnimi novimi izjemami, ki bi dale dodatne možnosti zavezancem v javnem sektorju, da onemogočajo dostop javnosti do podatkov in informacij.
Osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki ste ga dali v javno razpravo, predvideva nove izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja na področju sodstva in mednarodne politike, vendar že sedanja ureditev določa, da prost dostop ne velja v primeru podatkov v sodnih postopkih, ki bi lahko škodovali njihovi izvedbi, osebnih podatkov, tajnih podatkov itn. Na podlagi nam znane prakse uveljavljanja dosedanjega zakona nismo zasledili, da bi bilo potrebno razširiti seznam izjem od prostega dostopa, tudi obrazložitev osnutka novele zakona v tem smislu ni prepričljiva.
Nevladne organizacije, ki smo s svojimi predlogi sodelovale pri nastajanju zakonodaje na tem področju, smo si od samega začetka prizadevale, da bi se uveljavila tudi proaktivnost institucij javnega sektorja pri dostopu do informacij javnega značaja tj. da bi se vsi dokumenti in informacije proaktivno objavljale in dajale na razpolago javnosti. Ta praksa ni povsem zaživela in bi zato bilo dobro sedanjo spremembo zakona uporabiti v tej smeri – z določili, ki bi prispevala, da ta proaktivnost in kultura transparentnosti javnega sektorja v popolnosti zaživi.
Sedanji 10. člen ZDIJZ določa obveznost organa, da posreduje informacije v svetovni splet, ter našteva vrsto informacij in dokumentov, na katere se ta obveznost nanaša. Hkrati ta seznam dokumentov in informacij pusti odprtega, ker določa obveznost posredovanja v svetovni splet za vse tiste »informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat«, ter tudi za »druge informacije javnega značaja«.
Ta člen zakona se ne uresničuje v zadovoljivi meri, saj nekateri zavezanci ne posredujejo v splet strategij, predlogov predspisov, študij in drugih dokumentov s svojega delovnega področja, zakon pa ni predvidel sankcij v primeru nespoštovanja določil tega člena.
Poleg tega bi glede proaktivnosti zavezancev in transparentnosti javnega sektorja veljalo premisliti tudi o uvedbi zakonskih določil ali izdajanju navodil ministrstva za javno upravo glede na določilo iz 10. člena ZDIJZ o objavi »drugih informacij javnega značaja« na svetovnem spletu, ki bi organe izrecno zavezovala k rednem/sprotnem proaktivnem razkritju/objavljanju (»proactive disclosure«) podatkov, pomembnih za izkazovanje transparentnosti in nekoruptivnosti organov, in sicer podatkov o pogodbah, ki so jih sklenili z zunanjimi izvajalci (nad določeno vrednostjo), o stroških za honorarje, potovanja in reprezentanco in podobnih stroških, o spremembah v sistemizaciji posameznih delovnih mest v organih itn. Zgled za takšno prakso lahko najdemo v kanadskem sistemu.
Iz kanadskega sistema bi veljalo v naš sistem prenesti tudi določitev, ki med informacije javnega značaja šteje tudi informacije, za katere organ lahko trdi, da jih ne poseduje, vendar jih je možno najti v elektronskih zbirkah organa tj. jih je možno z uporabo običajnih računalniških ukazov in programov ter z ustreznim tehničnim znanjem priklicati iz računalniškega sistema organa.
V angleščini se ta člen v kanadskem zakonu glasi:
»Records produced from machine readable records
(3) For the purposes of this Act, any record requested under this Act that does not exist but can, subject to such limitations as may be prescribed by regulation, be produced from a machine readable record under the control of a government institution using computer hardware and software and technical expertise normally used by the government institution shall be deemed to be a record under the control of the government institution. R.S. 1985, c. A-1, s. 4; 1992, c. 1, s. 144 (Sch. VII, item 1)(F); 2001, c. 27, s. 202; 2006, c. 9, s. 143.”
Hkrati ponovno predlagamo, kar smo predlagali tudi leta 2003, da bi se v določila o spodbujanju in svetovanju v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo vključile tudi nevladne organizacije.
Menimo, da so naloge seznanjanja javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja ter svetovanje pravnim in fizičnim osebam glede uresničevanja pravic po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja temeljnega pomena za izvajanje zakona. Zato je za uspešno implementacijo zakona potrebno zagotoviti širši krog izvajalcev takšnih nalog.
Ob tem je potrebno dodati, da so skladno z številnimi dokumenti Sveta Evrope, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij za izvajanje takšnih nalog najprimernejše nevladne organizacije in bi bila zato dopolnitev v skladu z mednarodnimi standardi in z izvajanjem načela vključevanja nevladnih organizacij v vsebine in ukrepe, ki jih država zakonsko ureja.
Zato predlagamo, da bi se 32. člen dopolnil tako, da bi med izvajalce nalog spodbujanja in svetovanja vključili tudi nevladne organizacije, ki bi te naloge izvajale na podlagi pridobivanja pooblastil pristojnega ministrstva in s sredstvi, pridobljenimi na javnem razpisu.
Mag. Brankica Petković, Mirovni inštitut
Spoštovani,
oglašamo se kot nevladna organizacija, ki je v času sprejemanja Zakona o dostopu do informacij javnega značaja v letu 2003 povezovala skupino nevladnih organizacij in posameznikov, ki je s predlogi in pripombami sodelovala v javni razpravi in z amanadmaji na takratni predlog zakona prispevala k sprejemanju določil, ki naj bi zagotovila čim bolj odprto delovanje javnega sektorja v Sloveniji.
V skupino so bili vključeni naslednje organizacije in posamezniki: Mirovni inštitut, Pravno-informacijski center nevladnih organizacij (PIC), Alcedo-Zavod za kulturni in trajnostni razvoj, REC-Regionalni center za okolje za srednjo in vzhodno Evropo, Umanotera-Slovenska fundacija za trajnostni razvoj, VITRA, Center za uravnotežen razvoj iz Cerknice, Gaja-Združenje za uravnotežen razvoj iz Maribora, Albin Keuc, član Slovenskega sveta za trajnostni razvoj, Jernej Rovšek, dr. Sandra Bašić Hrvatin in mag. Zoran Medved.
Glede na doseženo ureditev, ki je pozneje dograjena z določili o ponovni uporabi informacij javnega značaja ter z Zakonom o informacijskem pooblaščencu, ne vidimo razloge, da bi sedanjo ureditev dostopa do informacij javnega značaja krčili s številnimi novimi izjemami, ki bi dale dodatne možnosti zavezancem v javnem sektorju, da onemogočajo dostop javnosti do podatkov in informacij.
Osnutek sprememb in dopolnitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja, ki ste ga dali v javno razpravo, predvideva nove izjeme od prostega dostopa do informacij javnega značaja na področju sodstva in mednarodne politike, vendar že sedanja ureditev določa, da prost dostop ne velja v primeru podatkov v sodnih postopkih, ki bi lahko škodovali njihovi izvedbi, osebnih podatkov, tajnih podatkov itn. Na podlagi nam znane prakse uveljavljanja dosedanjega zakona nismo zasledili, da bi bilo potrebno razširiti seznam izjem od prostega dostopa, tudi obrazložitev osnutka novele zakona v tem smislu ni prepričljiva.
Nevladne organizacije, ki smo s svojimi predlogi sodelovale pri nastajanju zakonodaje na tem področju, smo si od samega začetka prizadevale, da bi se uveljavila tudi proaktivnost institucij javnega sektorja pri dostopu do informacij javnega značaja tj. da bi se vsi dokumenti in informacije proaktivno objavljale in dajale na razpolago javnosti. Ta praksa ni povsem zaživela in bi zato bilo dobro sedanjo spremembo zakona uporabiti v tej smeri – z določili, ki bi prispevala, da ta proaktivnost in kultura transparentnosti javnega sektorja v popolnosti zaživi.
Sedanji 10. člen ZDIJZ določa obveznost organa, da posreduje informacije v svetovni splet, ter našteva vrsto informacij in dokumentov, na katere se ta obveznost nanaša. Hkrati ta seznam dokumentov in informacij pusti odprtega, ker določa obveznost posredovanja v svetovni splet za vse tiste »informacije javnega značaja, ki so jih prosilci zahtevali najmanj trikrat«, ter tudi za »druge informacije javnega značaja«.
Ta člen zakona se ne uresničuje v zadovoljivi meri, saj nekateri zavezanci ne posredujejo v splet strategij, predlogov predspisov, študij in drugih dokumentov s svojega delovnega področja, zakon pa ni predvidel sankcij v primeru nespoštovanja določil tega člena.
Poleg tega bi glede proaktivnosti zavezancev in transparentnosti javnega sektorja veljalo premisliti tudi o uvedbi zakonskih določil ali izdajanju navodil ministrstva za javno upravo glede na določilo iz 10. člena ZDIJZ o objavi »drugih informacij javnega značaja« na svetovnem spletu, ki bi organe izrecno zavezovala k rednem/sprotnem proaktivnem razkritju/objavljanju (»proactive disclosure«) podatkov, pomembnih za izkazovanje transparentnosti in nekoruptivnosti organov, in sicer podatkov o pogodbah, ki so jih sklenili z zunanjimi izvajalci (nad določeno vrednostjo), o stroških za honorarje, potovanja in reprezentanco in podobnih stroških, o spremembah v sistemizaciji posameznih delovnih mest v organih itn. Zgled za takšno prakso lahko najdemo v kanadskem sistemu.
Iz kanadskega sistema bi veljalo v naš sistem prenesti tudi določitev, ki med informacije javnega značaja šteje tudi informacije, za katere organ lahko trdi, da jih ne poseduje, vendar jih je možno najti v elektronskih zbirkah organa tj. jih je možno z uporabo običajnih računalniških ukazov in programov ter z ustreznim tehničnim znanjem priklicati iz računalniškega sistema organa.
V angleščini se ta člen v kanadskem zakonu glasi:
»Records produced from machine readable records
(3) For the purposes of this Act, any record requested under this Act that does not exist but can, subject to such limitations as may be prescribed by regulation, be produced from a machine readable record under the control of a government institution using computer hardware and software and technical expertise normally used by the government institution shall be deemed to be a record under the control of the government institution. R.S. 1985, c. A-1, s. 4; 1992, c. 1, s. 144 (Sch. VII, item 1)(F); 2001, c. 27, s. 202; 2006, c. 9, s. 143.”
Hkrati ponovno predlagamo, kar smo predlagali tudi leta 2003, da bi se v določila o spodbujanju in svetovanju v zvezi z dostopom do informacij javnega značaja in njihovo ponovno uporabo vključile tudi nevladne organizacije.
Menimo, da so naloge seznanjanja javnosti o načinu in pogojih dostopa do informacij javnega značaja ter svetovanje pravnim in fizičnim osebam glede uresničevanja pravic po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja temeljnega pomena za izvajanje zakona. Zato je za uspešno implementacijo zakona potrebno zagotoviti širši krog izvajalcev takšnih nalog.
Ob tem je potrebno dodati, da so skladno z številnimi dokumenti Sveta Evrope, Evropske unije in drugih mednarodnih organizacij za izvajanje takšnih nalog najprimernejše nevladne organizacije in bi bila zato dopolnitev v skladu z mednarodnimi standardi in z izvajanjem načela vključevanja nevladnih organizacij v vsebine in ukrepe, ki jih država zakonsko ureja.
Zato predlagamo, da bi se 32. člen dopolnil tako, da bi med izvajalce nalog spodbujanja in svetovanja vključili tudi nevladne organizacije, ki bi te naloge izvajale na podlagi pridobivanja pooblastil pristojnega ministrstva in s sredstvi, pridobljenimi na javnem razpisu.
Mag. Brankica Petković, Mirovni inštitut
,
oktober 23, 2009
-
- +0
-
-
...
Sicer nisem popolnoma prepričan, če sledeči predlog sodi v ta zakon, ampak po mojem bi se lahko informacije javnega značaja interpretiralo tudi tako. Namreč gre za rezultate raziskav, raziskovalnega dela (recimo članke), ki jih v sklopu svojega dela opravljajo raziskovalne ustanove, javni zavodi in drugi, ki so financirani iz državnega proračuna neposredno ali posredno (preko razpisov). Menim, da bi vsi takšni rezultati nastali na podlagi (tudi le delnega) financiranja iz javnih sredstev morali biti javno in prosto dostopni oziroma celo proaktivno objavljani na spletu. Žal to pogosto ni res, saj se recimo rezultati objavijo le v plačljivih in s tem ne prosto dostopnih revijah. Glede na naravo in vir financiranja se mi zdi to nesprejemljivo. Sam namreč takšne rezultate vidim kot informacije, ki bi morale biti javne, imeti javni značaj in s tem biti prosto dostopne, saj so (so)financirane iz javnih sredstev.
Tako bi predlagal, da se v zakon eksplicitno zapiše, da tudi zgoraj omenjene informacije sodijo pod informacije javnega značaja in do njih mora obstajati prost dostop oziroma celo da morajo biti proaktivno objavljani vsaj na spletnih straneh ustanov, zavodov in drugih, še bolje pa v zbirkah prosto dostopnih člankov in podobno.
Tako bi predlagal, da se v zakon eksplicitno zapiše, da tudi zgoraj omenjene informacije sodijo pod informacije javnega značaja in do njih mora obstajati prost dostop oziroma celo da morajo biti proaktivno objavljani vsaj na spletnih straneh ustanov, zavodov in drugih, še bolje pa v zbirkah prosto dostopnih člankov in podobno.
,
oktober 25, 2009
-
- +0
-
-
...
Na podlagi danih komentarjev in lastnega dela na tem podrocju smo oblikovali pripombe na osnutek zakona. V poslanem dopisu smo podprli predloge Mirovnega instituta in dodali se predloge v zvezi z dostopom do informacij v zvezi z dejavnostjo, ki se financira iz javnih sredstev, in predlog o obvezni objavi roka za posredovanje pripomb na predloge predpisov, strategij, ipd.
Glede predloga o objavi raziskav in drugih dokumentov financiranih z javnimi sredstvi (predlog: Mitar Milutonovic) pa je potrebno imeti v mislih varstvo avtorskih pravic. S predlogom novega odstavka v 25. clenu zakona sedaj pripravljalec ureja tudi to vprasanje.
Podane pobude in predlogi v zvezi z Osnutkom sprememb in dopolnitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja so dostopne prek spletne povezave http://www.sodeluj.net/images/..._zdijz.pdf (pdf, 45 kb).
Glede predloga o objavi raziskav in drugih dokumentov financiranih z javnimi sredstvi (predlog: Mitar Milutonovic) pa je potrebno imeti v mislih varstvo avtorskih pravic. S predlogom novega odstavka v 25. clenu zakona sedaj pripravljalec ureja tudi to vprasanje.
Podane pobude in predlogi v zvezi z Osnutkom sprememb in dopolnitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja so dostopne prek spletne povezave http://www.sodeluj.net/images/..._zdijz.pdf (pdf, 45 kb).
,
oktober 29, 2009
-
- +0
-
-
...
Podajanje pobud in predlogov v zvezi z Osnutkom sprememb in dopolnitev Zakona o dostopu do informacij javnega značaja je zaključeno.
Hvala vsem sodelujočim za sodelovanje v razpravi in podane predloge.
Odziv Ministrstva za javno upravo bo objavljen tudi na tej spletni strani.
Z lepimi pozdravi,
Simon Delakorda, moderator
Hvala vsem sodelujočim za sodelovanje v razpravi in podane predloge.
Odziv Ministrstva za javno upravo bo objavljen tudi na tej spletni strani.
Z lepimi pozdravi,
Simon Delakorda, moderator
,
oktober 29, 2009
-
- +0
-
-
Napišite komentar
Prispevek je zaklenjen. Ni mogoče komentirati.
