Tina Michieli je napisal:Ali obstaja dovolj kanalov, preko katerih imajo NVO dostop do Evropskega parlamenta?Informacijski in komunikacijski dostop do Evropskega parlamenta preko svetovnega spleta se izboljuje. Nevladnim organizacijam so na
spletni strani Parlamenta na voljo informacije o
delovanju,
dokumenti in akti,
video in zvo?ni zapisi sej ter
predstavitve poslancev in
parlamentarnih odborov z
elektronskimi naslovi ter ostali podatki in storitve.
Prav tako je nevladnim organizacijam na razplago
sistem elektronskih peticij, preko katerega lahko pristojnemu odboru parlamenta posredujejo pobudo, iniciativo ali predlog. Pred kratkim je bilo vzpostavljeno
spleti?e foruma Agora, ki je namenjeno posredovanju vsebinskih izhodi? za razprave med nevladnimi organizacijami in Evropskim parlamentom.
Sedanje pomanjkljivosti omenjenih monosti za vklju?evanje nevladnih organizacij, ki bi jih Evropski parlament moral odpraviti, so naslednje:
- dosledno prevajanje vseh vsebin na spletni strani Evropskega parlamenta v slovenski jezik;
- pogosteje informiranje in javna promocija monosti spletnega komuniciranja z Evropskim parlamentom;
- vzpostavitev sistema naro?anja na tedenske e-novic z obvestili, informacijami in dogodki za nevladne organizacije po posameznih podro?jih delovanja Parlamenta;
- uporabniku prijazneje in enostavneje iskanje po registru dokumentov Evropskega parlamenta (npr. v enostavneji razli?ici iskalnika na besedo "demokracija" ni zadetkov);
- vodenje javno dostopne statistike dostopa do spletne strani Parlementa, sprejetih e-peticijah, odgovorih na e-poto, obseg vkju?enosti mnenj nevladnih organizacij preko spleti?a Agora itd.
- ve?ji obseg vklju?evanje spletnega komuniciranja z nevladnimi organizacijam v fizi?ne in neposredne procese in dogodke (konference, zasedanja odborov, javne predstavitve itd.)
Tina Michieli je napisal:Ali je Evropski parlament dovolj odprt za predloge NVO in dravljanov? in
Menite, da so mnenja in predlogi NVO dovolj upotevani pri sprejemanju odlo?itev?Z vidika monosti, ki jih imajo nevladne organizacije za posredovanje predlogov in pobud Evropskemu parlamentu preko spleta, se zdi Parlament dovolj odprt. Vpraanje pa je, koliko teh pobud je sprejetih, odgovorjenih in uresni?enih. Tukaj bi bilo potrebno vpeljati parlamentarni sistem spremljanja obsega sodelovanja kot so e predlagali predhodni razpravljavci.
Enako velja za posamezne poslance v Evropskem parlamentu - vsi slovenski poslanci sicer imajo
spletne strani, dober primer je tudi spletni dialog preko
Foruma prihodnosti, vendar pa kon?ni rezultati upotevanja mnenj nevladnih organizacij preko spleta pogosto niso dovolj transparentni.
Simon Delakorda
Intitut za elektronsko participacijo
www.sodeluj.net