natisni
2. člen
(pomen prostovoljskega dela)


Prostovoljsko delo je dejavnost posameznikov oziroma posameznic (v nadaljnjem besedilu: posameznik), ki omogoča izboljšanje kakovosti življenja posameznikov in družbenih skupin ter prispeva k razvoju bolj plemenite, humane in enakopravne družbe, posamezniki pa skozi prostovoljsko delo kot višjo obliko vključenosti v družbena dogajanja izpolnjujejo svoj občutek socialne odgovornosti ter pridobijo nova znanja in izkušnje, ki prispevajo k osebnostni rasti posameznika.

Komentarji

A prostovoljno delo je višja oblika vključenosti? Po kateri lestvici in merilih pa točno? Mogoče bi si prostovoljci to želeli oziroma samovšečno tako gledamo. Ampak žal, takšna trditev nima neke podlage, brez da se razjasni prej, napram katerim oblikam vključenosti se to gleda in predvsem kdo je ta, ki določa katere oblike so višje oblike. A mi sami, prostovoljci, s tem zakonom?

Ne vem zakaj se mi zdi ta člen kot samospev?

In zakaj točno ta člen meni kot prostovoljcu razlaga, kakšne občutke moje prostovoljno delo v meni izpolnjuje? Kaj pa če jih ne? Potem ni prostovoljno delo? Je z mano nekaj narobe? Se moram napotiti na zdravljenje?
avatar MArjan Dvornik
0
 
 
Vsekakor podpiram vsebino tega člena. Gre za to, da je s prostovoljnim delom, tudi organiziranim, mogoče delati v škodo drugih ljudi: z vidika humanosti, enakopravnosti, zdravega okolja, medsebojnih odnosov, ... Prostovoljno delo anarhistov in militantnih skupin, organiziranih v raznih društvih gotovo ne more participirati pri tem zakonu.
Prostovoljsko delo je vsekakor višja vključenost v družbeno participacijo kot npr. biti samo državljan ali samo voliti (več o tem v kakšni sociološki razpravi). Člen je pomemben, saj postavlja prostovoljstvu mesto, ki ga ima v družbi in priznava njegovo vrednost.
Prostovoljstvo ne prinaša samo koristnikom (posammeznikom ali družbi), temveč tudi prostovoljcu samemu, pa če te stvari opredmeti ali ne.
Za komentarje morate biti prijavljeni!