Dialog EP

Ljubljana, 19.12.2007

PRIPOROČILA DELOVNE SKUPINE S PODROČJA ČLOVEKOVIH PRAVIC – Konferenca “Evropski parlament in nevladne organizacije – krepitev dialoga?

Priporočila nevladnih organizacij za vzpostavitev boljšega dialoga z Evropskim parlamentom:

- obstoj brezplačnega informacijskega telefona v Sloveniji, kjer bi lahko nevladne organizacije pridobile informacije, ki bi jih potrebovale za lobiranje na ravni EU, predvsem o tem, kdo je primeren naslovnik predlogov, kritik, kako poteka postopek na Evropskem parlamentu, v kateri fazi postopka je sprejem določenega dokumenta, kdaj se lahko nevladne organizacije v ta postopek vključimo, ipd.;

- večja aktivnost Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji pri nudenju pomo?i NVO, kot omenjeno v prejšnji alineji oziroma odprtje specializirane NVO pisarne za tovrstno pomo?;

- potrebno je vzpostaviti več neformalnih stikov z evropskimi poslanci, predvsem s slovenskimi – potreba po tem, da so naši poslanci lažje dostopni civilni družbi v Sloveniji, predvsem preko njihovih pisarn;

- potreba, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu nastopajo predvsem kot evropski poslanci in ne toliko kot člani svojih strank, saj vse premalo ?asa namenjajo problemom, na katere bi jih rada opozorila civilna družba;

- možnost zamrznitve drugih funkcij evropskih poslancev v času njihovega poslanskega mandata;
identifikacija evropskih NVO mrež, ki se ukvarjajo s problematiko človekovih pravic;

- večja medijska odmevnost o delovanju Evropskega parlamenta.


Vita Habjan, univ. dipl. prav.
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC

Zaklju?ki razprave in priporo?ila

I. Ugotovitve nevladnih organizacij, ki delujejo na podro?ju azila oziroma ?lovekovih pravic:

1. dobra koordinacija NVO v slovenskem prostoru pri vplivanju na oblikovanje politik, tekom zakonodajnega postopka, reagiranju preko sredstev javnega obve�?anja;

2. NVO sicer posredujemo svoja priporo?ila, mnenja, predloge in opozarjamo na kr�itve tudi v prostoru EU, vendar posredno, predvsem preko tujih diplomatskih veleposlani�tev in misij (npr. UNHCR), ki imajo ve?ji posluh za ?lovekove pravice, mednarodnih organizacij s sede�em v Bruslju, ipd.;

3. delovanje slovenskih NVO zunaj Slovenije je slabo zaradi nepoznavanja mo�nih oblik dialoga z evropskimi institucijami, tudi Evropskim parlamentom;

4. delovanje slovenskih NVO zunaj Slovenije je slabo tudi zaradi slab�e tehni?ne opremljenosti nekaterih NVO;

5. NVO ne poznamo mo�nih oblik dialoga z Evropskim parlamentom, niti ne poznamo dobro njegovih spletnih strani, ker jih ne uporabljamo;

6. NVO smo zadr�ane glede vklju?evanja v krovne nevladne organizacije s sede�em v Bruslju zaradi prepri?anja, da na�a stali�?a ter problematika, s katero se sre?ujemo v Sloveniji, ne bodo upo�tevana;

7. Iz razloga porazdelitve finan?nih sredstev med organizacije, ki so vklju?ene v krovno organizacijo, je prav tako vidna nenaklonjenost vklju?evanju v krovne organizacije.

II. Priporo?ila nevladnih organizacij za vzpostavitev bolj�ega dialoga z Evropskim parlamentom:

1. obstoj brezpla?nega informacijskega telefona v Sloveniji, kjer bi lahko nevladne organizacije pridobile informacije, ki bi jih potrebovale za lobiranje na ravni EU, predvsem o tem, kdo je primeren naslovnik predlogov, kritik, kako poteka postopek na Evropskem parlamentu, v kateri fazi postopka je sprejem dolo?enega dokumenta, kdaj se lahko nevladne organizacije v ta postopek vklju?imo, ipd.;

2. ve?ja aktivnost Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji pri nudenju pomo?i NVO, kot omenjeno v prej�nji alineji oziroma odprtje specializirane NVO pisarne za tovrstno pomo?;

3. potrebno je vzpostaviti ve? neformalnih stikov z evropskimi poslanci, predvsem s slovenskimi
potreba po tem, da so na�i poslanci la�je dostopni civilni dru�bi v Sloveniji, predvsem preko njihovih pisarn;

4. potreba, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu nastopajo predvsem kot evropski poslanci in ne toliko kot ?lani svojih strank, saj vse premalo ?asa namenjajo problemom, na katere bi jih rada opozorila civilna dru�ba;

5. mo�nost zamrznitve drugih funkcij evropskih poslancev v ?asu njihovega poslanskega mandata;

6. identifikacija evropskih NVO mre�, ki se ukvarjajo s problematiko ?lovekovih pravic;

7. ve?ja medijska odmevnost o delovanju Evropskega parlamenta.