Dialog EP

1. Kako bi ocenili sodelovanje nevladnih organizacij in Evropskega parlamenta (odborov, poslancev,...) na podro?ju ?lovekovih pravic?

2. Poznate kak�ne primere dobrega sodelovanja/uspe�nih pobud nevladnih organizacij?

Vljudno vabljeni k razpravi!

Tina Michieli

Sodelovanja NI.

Dobra praksa: AI, MI, aktivisti v LIBE odboru maja 2007.

Bla� Kova?,
AIS

Ne sodelujemo.

Nina Obran
Dru�tvo Klju?

- ne sodelujemo z njimi;
- sodelovanje v zvezi z azilom ne;
- v zvezi z izbrisanimi je bilo sodelovanje vzpostavljeno;
- LBE - obravnava azila preko Brejca (nevladne organizacije) in Peterle.

Aida Had�iahmetović
Slovenska filantropija

Sodelovanja med Evropskim parlamentom in nevladnimi organizacijami na podro?ju zdravja in ?lovekovih pravic prakti?no ni. Razlog za to je manjko komunikacije med dr�avljani in najvi�jo evropsko institucijo. Temu pa verjetno botruje premalo naporov in volje z obeh strani.

Primo� Verbi?
Dru�tvo za svobodo odlo?anja - SVOOD

Ljubljana, 19.12.2007


UGOTOVITVE IN PRIPORO?ILA DELOVNE SKUPINE S PODRO?JA ?LOVEKOVIH PRAVIC – Konferenca “Evropski parlament in nevladne organizacije – krepitev dialoga?

Ugotovitve nevladnih organizacij, ki delujemo na podro?ju azila oziroma ?lovekovih pravic:

- dobra koordinacija NVO v slovenskem prostoru pri vplivanju na oblikovanje politik, tekom zakonodajnega postopka, reagiranju preko sredstev javnega obve�?anja;
- NVO sicer posredujemo svoja priporo?ila, mnenja, predloge in opozarjamo na kr�itve tudi v prostoru EU, vendar posredno, predvsem preko tujih diplomatskih veleposlani�tev in misij (npr. UNHCR), ki imajo ve?ji posluh za ?lovekove pravice, mednarodnih organizacij s sede�em v Bruslju, ipd.;
- delovanje slovenskih NVO zunaj Slovenije je slabo zaradi nepoznavanja mo�nih oblik dialoga z evropskimi institucijami, tudi Evropskim parlamentom;
- delovanje slovenskih NVO zunaj Slovenije je slabo tudi zaradi slab�e tehni?ne opremljenosti nekaterih NVO;
- NVO ne poznamo mo�nih oblik dialoga z Evropskim parlamentom, niti ne poznamo dobro njegovih spletnih strani, ker jih ne uporabljamo;
- NVO smo zadr�ane glede vklju?evanja v krovne nevladne organizacije s sede�em v Bruslju zaradi prepri?anja, da na�a stali�?a ter problematika, s katero se sre?ujemo v Sloveniji, ne bodo upo�tevana;
- Iz razloga porazdelitve finan?nih sredstev med organizacije, ki so vklju?ene v krovno organizacijo, je prav tako vidna nenaklonjenost vklju?evanju v krovne organizacije.


Priporo?ila nevladnih organizacij za vzpostavitev bolj�ega dialoga z Evropskim parlamentom:

- obstoj brezpla?nega informacijskega telefona v Sloveniji, kjer bi lahko nevladne organizacije pridobile informacije, ki bi jih potrebovale za lobiranje na ravni EU, predvsem o tem, kdo je primeren naslovnik predlogov, kritik, kako poteka postopek na Evropskem parlamentu, v kateri fazi postopka je sprejem dolo?enega dokumenta, kdaj se lahko nevladne organizacije v ta postopek vklju?imo, ipd.;
- ve?ja aktivnost Informacijske pisarne Evropskega parlamenta v Sloveniji pri nudenju pomo?i NVO, kot omenjeno v prej�nji alineji oziroma odprtje specializirane NVO pisarne za tovrstno pomo?;
- potrebno je vzpostaviti ve? neformalnih stikov z evropskimi poslanci, predvsem s slovenskimi – potreba po tem, da so na�i poslanci la�je dostopni civilni dru�bi v Sloveniji, predvsem preko njihovih pisarn;
- potreba, da slovenski poslanci v Evropskem parlamentu nastopajo predvsem kot evropski poslanci in ne toliko kot ?lani svojih strank, saj vse premalo ?asa namenjajo problemom, na katere bi jih rada opozorila civilna dru�ba;
- mo�nost zamrznitve drugih funkcij evropskih poslancev v ?asu njihovega poslanskega mandata;
identifikacija evropskih NVO mre�, ki se ukvarjajo s problematiko ?lovekovih pravic;
- ve?ja medijska odmevnost o delovanju Evropskega parlamenta.

Vita Habjan, univ. dipl. prav.
Pravno-informacijski center nevladnih organizacij - PIC