Dialog EP

Zgodovina:

V sedanjem ?asu smo pri?a obsežni reformi visokega šolstva tako v širšem evropskem prostoru kakor tudi v Sloveniji. Leta 1999 so bili s podpisom Bolonjske deklaracije postavljeni temelji spremembam evropskega visokošolskega prostora, ki ga poznamo pod imenom Bolonjski proces. ?ez dve leti (2001) so se ministri ponovno zbrali; tokrat so sodelovali pri oblikovanju praškega komunikeja tudi študentje ESU (European Students Union, katere ?lan je tudi ŠOS) in s tem dokumentov se je prvi? vneslo socialno razsežnost (socialni vidik) v visokošolske reforme. Z letom 2005 in podpisom Bergenskega komunikeja je bila v visokošolski politiki na evropski ravni socialna razsežnost zapisana kot prioriteta v prihodnjem razvoju visokega šolstva, saj je bilo v praksi do tedaj zaslediti malo napredka v tej smeri.

Problematika:

Socialna razsežnost je klju?na za kakovosten in celovit razvoj visokega šolstva. Tu ne gre zgolj za izboljšanje dostopnosti študija, ampak tudi izboljšanje socialne razsežnosti vseh procesov, v katere smo študentje vpeti vse do zaklju?ka študija. Torej vsak proces, ki obstaja v visokem šolstvu vsebuje svojo socialno komponento. (Samo nekateri izmed njih: odražanje raznolikih potreb študentov, kakovost študijskih programov, pravi?nih prehodov med npr. programi razli?nih visokošolskih institucij, pravi?no priznavanje pridobljenih kompetenc - sposobnosti, vseživljenjsko u?enje (npr. vklju?itev starejših v študijske procese z namenom dopolnitve izobrazbe),…)

Politi?ne usmeritve:

V Londonskem komunikeju 2007 so smernice iz Bergna še razširjene in ponovno poudarjene: «Visoko šolstvo mora igrati pomembno vlogo pri krepitvi socialne povezanosti, pri zmanjševanju neenakosti ter pri dvigovanju ravni znanja, spretnosti in sposobnosti v družbi. Politike [Policy] morajo biti zato naravnane na maksimaliziranje potenciala posameznikov, tako glede njihovega osebnega razvoja kot glede njihovega prispevka k trajnostni in demokrati?ni družbi, utemeljeni na znanju. Pridružujemo se družbenim prizadevanjem, da sestava študentov, ki v visoko šolstvo vstopajo, v njem sodelujejo in ga dokon?ajo na vseh stopnjah, odraža razli?nost naših prebivalstev. Ponovno potrjujemo pomen tega, da so študenti zmožni dokon?ati svoj študij brez ovir, ki bi izhajale iz njihovega socialnega in ekonomskega ozadja. Zato nadaljujemo s svojim prizadevanjem, da bi zagotovili ustrezne storitve za študente, ustvarili bolj fleksibilne u?ne poti v visoko šolstvo in znotraj njega, ter na podlagi enakih možnosti na vseh ravneh razširili udeleženost.« (Vir: Londonski komunike, Evropskemu visokošolskemu prostoru naproti: odzivanje na izzive v globaliziranem svetu, London 2007, poglavje 2.18: Socialna razsežnost, str. 5).

Razprava in vprašanja:

Vklju?itev socialne razsežnosti v reformo visokega šolstva na širšem evropskem prostoru je velik dosežek. Stališ?e, ki je zapisano v Bergenskem in Londonskem komunikeju daje dodatno težo prizadevanjem za dostopno visoko šolstvo, vendar na drugi strani dokaj »širok« zapis ne daje popolne zavezanosti k uresni?evanju dostopnosti visokega šolstva vsem socialnim skupinam oziroma, dopuš?a razli?ne interpretacije. Zaradi slednjega smo se odlo?ili, da spodbudimo razpravo ter podamo jasnejša stališ?a do uvajanja socialne razsežnosti v naš visokošolski prostor. Pri tem ti bodo v pomo? naslednja vprašanja:

1.) Kaj razumeš pod besedno zvezo »širitev udeleženosti študentov« v visokem šolstvu?
2.) Kaj zate pomeni pravi?no visoko šolstvo?
3.) Kako pomembna je socialna povezanost v visokem šolstvu?
4.) Na kakšen na?in omogo?iti vsem socialni skupinam enakopravno vklju?itev in enakopravni zaklju?ek študija?
5.) Kateri mehanizmi zmanjšujejo dostopnost do visokega šolstva?
6.) Kateri mehanizmi vzpodbujajo kakovost celotnega visokega šolstva s socialnega vidika?
7.) Kakšen je vpliv pedagoških metod visokošolskih profesorjev na posameznikovo socialno vklju?enost?
8.) Ali obstaja povezava med uspešnostjo študija in socialnim ozadjem posameznega študenta?
9.) Kakšen je po tvojem mnenju razvoj visokega šolstva v prihodnje?

Silvo Plešnik