Dialog EP

Dolo?itev formalnih pogojev sodelovanja. Minimalni standardni, ki bi se jih morali dr�ati tako predstavniki nevladnih organizacij kot tudi predstavniki evropskih institucij. Zgledovanje po drugih mednarodnih organizacijah (npr. Svet Evrope).

Veronika Vodlan
ZPMS, Informacijski urad SE

Evropski parlament naj posveti ve? pozornosti nevladnim organizacijam.

Primer: v ?asu �estmese?nega predsedovanja Evropski uniji uvesti teden za nevladne organizacije. Takrat bi bilo poslanci, komisarji,... na razpolago nevladnim organizacijam, da se jim predstavijo problemi, re�itve,...

Tomislav Petrovi?
�tudentska organizacija Univerze v Mariboru

Tina Michieli je napisal:
Ali obstaja dovolj kanalov, preko katerih imajo NVO dostop do Evropskega parlamenta?
Informacijski in komunikacijski dostop do Evropskega parlamenta preko svetovnega spleta se izbolj�uje. Nevladnim organizacijam so na spletni strani Parlamenta na voljo informacije o delovanju, dokumenti in akti, video in zvo?ni zapisi sej ter predstavitve poslancev in parlamentarnih odborov z elektronskimi naslovi ter ostali podatki in storitve.

Prav tako je nevladnim organizacijam na razplago sistem elektronskih peticij, preko katerega lahko pristojnemu odboru parlamenta posredujejo pobudo, iniciativo ali predlog. Pred kratkim je bilo vzpostavljeno spleti�?e foruma Agora, ki je namenjeno posredovanju vsebinskih izhodi�? za razprave med nevladnimi organizacijami in Evropskim parlamentom.

Sedanje pomanjkljivosti omenjenih mo�nosti za vklju?evanje nevladnih organizacij, ki bi jih Evropski parlament moral odpraviti, so naslednje:

- dosledno prevajanje vseh vsebin na spletni strani Evropskega parlamenta v slovenski jezik;
- pogostej�e informiranje in javna promocija mo�nosti spletnega komuniciranja z Evropskim parlamentom;
- vzpostavitev sistema naro?anja na tedenske e-novic z obvestili, informacijami in dogodki za nevladne organizacije po posameznih podro?jih delovanja Parlamenta;
- uporabniku prijaznej�e in enostavnej�e iskanje po registru dokumentov Evropskega parlamenta (npr. v enostavnej�i razli?ici iskalnika na besedo "demokracija" ni zadetkov);
- vodenje javno dostopne statistike dostopa do spletne strani Parlementa, sprejetih e-peticijah, odgovorih na e-po�to, obseg vkju?enosti mnenj nevladnih organizacij preko spleti�?a Agora itd.
- ve?ji obseg vklju?evanje spletnega komuniciranja z nevladnimi organizacijam v fizi?ne in neposredne procese in dogodke (konference, zasedanja odborov, javne predstavitve itd.)

Tina Michieli je napisal:
Ali je Evropski parlament dovolj odprt za predloge NVO in dr�avljanov? in Menite, da so mnenja in predlogi NVO dovolj upo�tevani pri sprejemanju odlo?itev?
Z vidika mo�nosti, ki jih imajo nevladne organizacije za posredovanje predlogov in pobud Evropskemu parlamentu preko spleta, se zdi Parlament dovolj odprt. Vpra�anje pa je, koliko teh pobud je sprejetih, odgovorjenih in uresni?enih. Tukaj bi bilo potrebno vpeljati parlamentarni sistem spremljanja obsega sodelovanja kot so �e predlagali predhodni razpravljavci.

Enako velja za posamezne poslance v Evropskem parlamentu - vsi slovenski poslanci sicer imajo spletne strani, dober primer je tudi spletni dialog preko Foruma prihodnosti, vendar pa kon?ni rezultati upo�tevanja mnenj nevladnih organizacij preko spleta pogosto niso dovolj transparentni.

Simon Delakorda
In�titut za elektronsko participacijo
www.sodeluj.net

- Kanal oziroma komunikacija med parlamentom in dr�avljani so predvsem volilni glasovi teh dr�avljanov.
Evropski parlament ima kanale oziroma komunikacijo samo s polnoletnimi dr�avljani oziroma volivci. O komuniciranju po teh kanalih nismo seznanjeni. Kanalov za komuniciranje med mladoletnimi dr�avljani oziroma njihovimi star�i �e ne more biti, ker nedemokrati?ne ureditve dr�av ?lanic in EU lahko upo�tevajo le interese volivcev oz. polnoletnih dr�avljanov-posameznikov.

- Evropski parlament je odprt le za interese volivcev, v kolikor se ti interesi pokrivajo z osebnimi interesi poslancev. Za potrebe mladoletnih dr�avljanov Evropski parlament ne more biti dojemljiv, ker mladoletni �e nimajo volilnih glasov in so zato brez politi?ne vrednosti.

- Ne poznamo pomembnih odlo?itev Evropskega parlamenta, ki bi bile sprejete na podlagi mnenj ali predlogov NVO. NVO ne morejo biti upo�tevane, ker nimajo niti ekonomske mo?i niti politi?ne te�e.

- Kolikor poznam evropske NVO in njihove mre�e, nimajo upo�tevanja vrednega vpliva. Povezava med nemo?nimi NVO v mre�o je podobna skupini neplavalcev.

Anton Bajec
In�titut za star�evstvo in dru�ino